Diogen

Diogen iz Sinopa - starogrški filozof, učenec Antistena, ustanovitelj cinične šole. Diogen je bil tisti, ki je živel v sodu in je podnevi hodil s svetilko, iskal "poštenega človeka". Kot cinik je zaničeval vso kulturo in tradicijo, preziral pa je tudi vse oblike razkošja.

Biografija Diogena je polna številnih aforizmov in zanimivosti iz življenja.

Pred vami je torej kratka biografija Diogena.

Biografija Diogena

Diogen se je rodil okoli 412 pr. v mestu Sinop. Zgodovinarji o njegovem otroštvu in mladosti ne vedo skoraj ničesar.

Kar vemo o biografiji misleca, sodi v eno poglavje knjige "O življenju, učenjih in izrekih slavnih filozofov", katerega avtor je njegov soimenjak Diogen Laertius.

Diogen iz Sinope je odraščal in je bil vzgojen v družini menjalca denarja in lihvara po imenu Hickesius. Sčasoma so glavo družine aretirali zaradi ponarejanja kovancev.

Zanimivo je, da so želeli tudi Diogena spraviti za rešetke, a je mladenič uspel pobegniti iz Sinopa. Po dolgih dneh potepanja je končal v Delfih.

Tam je Diogen vprašal preročišča, kaj naj naredi in kaj naj stori. Odgovor prerokovalca je bil kot vedno zelo abstrakten in je zvenel takole: "Vključite se v ponovno oceno vrednot."

Vendar takrat Diogen v svoji biografiji ni bil pozoren na nasvete, ki mu jih je dal, in nadaljeval pot.

Diogenova filozofija

Med svojim potepanjem je Diogen prišel v Atene, kjer je na glavnem trgu slišal govor filozofa Antistena. Kar je rekel Antisten, je na fanta močno vtisnilo.

Posledično se je Diogen odločil, da bo sledil učenju atenskega filozofa.

Ker ni imel denarja, ni mogel najeti sobe, kaj šele kupiti hiše. Po premisleku je Diogen sprejel drastične ukrepe.

Obupani vajenec si je dom ustvaril v velikem keramičnem sodu, ki ga je izkopal v bližini mestnega trga. To je tisto, kar je povzročilo izraz "Diogenov sod".

Omeniti velja, da je Antistena zelo motila prisotnost sitnega neznanca. Enkrat ga je celo udaril s palico, da je odšel, a to ni pomagalo.

Potem si Antisten sploh ni mogel predstavljati, da bo Diogen tisti, ki bo postal najsvetlejši predstavnik cinične šole.

Diogenova filozofija je temeljila na asketizmu. Tuje so mu bile kakršne koli ugodnosti, ki so jih ljudje okoli njega tako želeli.

Modreca je pritegnila enotnost z naravo, ignoriranje zakonov, uradnikov in verskih voditeljev. Imenoval se je svetovljan - državljan sveta.

Po smrti Antistena se je odnos Atenčanov do Diogena še poslabšal in za to so obstajali razlogi. Meščani so mislili, da je nor.

Diogen se je lahko samozadovoljeval na javnem mestu, nag je stal pod prho in storil številna druga neprimerna dejanja.

Kljub temu pa je slava norega filozofa vsak dan postajala vedno bolj. Posledično je Aleksander Veliki želel govoriti z njim.

Plutarh pravi, da je Aleksander dolgo čakal, da je sam Diogen prišel k njemu, da bi mu izrazil spoštovanje, vendar je svoj čas mirno preživel doma. Potem je bil poveljnik prisiljen sam obiskati filozofa.

Aleksander Veliki je našel Diogena, ki se je sončil. Ko se mu je približal, je rekel:

- Jaz sem veliki car Aleksander!

- In jaz, - je odgovoril modrec, - pes Diogen. Kdor vrže kos - jaz maham, kdo ne - lajam, kdor je hudoben - grizem.

»Se me bojiš?« Je vprašal Aleksander.

- In kaj si, dober ali zloben? Je vprašal filozof.

"Dobro," je rekel.

- In kdo se boji dobrega? - je sklenil Diogen.

Ob takšnih odgovorih je veliki poveljnik pozneje rekel naslednje:

"Če ne bi bil Aleksander, bi rad postal Diogen."

Filozof je večkrat vstopil v burne razprave s Platonom. Vendar pa se je spopadel tudi z drugimi uglednimi misleci, med katerimi sta bila Anaximenes iz Lampsaxa in Aristippus.

Nekega dne so meščani videli Diogena, ki je hodil po mestnem trgu z lučjo v rokah. Hkrati je "nori" filozof občasno vzklikal stavek: "Iščem moškega."

Na ta način je moški pokazal svoj odnos do družbe. Atence je pogosto kritiziral in izrazil veliko negativnih kritik proti njim.

Ko je Diogen takoj na trgu z mimoidočimi začel deliti globoke misli, nihče ni bil pozoren na njegov govor. Potem je močno zacvrkutal kot ptič, nakar se je okoli njega takoj zbralo veliko ljudi.

Modrec je z nadlego dejal: "To je stopnja vašega razvoja, navsezadnje, ko sem govoril pametne reči, so me ignorirali, ko pa sem zajokal kot petelin, so me vsi začeli z zanimanjem poslušati."

Na predvečer vojne med Grki in makedonskim kraljem Filipom 2 je Diogen odplul do obale Egine. Med plovbo pa so ladjo zajeli pirati, ki so potnike bodisi pobili bodisi ujeli.

Potem ko je Diogen postal ujetnik, je bil kmalu prodan Korintskemu Kseanidu. Lastnik filozofa mu je naročil, naj izobražuje in izobražuje svoje otroke. Treba je priznati, da je bil filozof dober učitelj.

Diogen svoje otroke ni samo delil s svojim znanjem, temveč jih je tudi učil jahati in metati pikado. Poleg tega jim je vcepil ljubezen do fizičnega treninga.

Sledilci Diogenovega nauka so modrecu ponudili, da ga odkupi iz suženjstva, vendar je ta zavrnil. Izjavil je, da bi lahko bil tudi v takem stanju - "gospodar svojega gospodarja".