Svetilnik Columbus se nahaja v glavnem mestu Dominikanske republike. Ta kraj je bil izbran zaradi dejstva, da so otoki postali prvi na seznamu odkritij navigatorja, vendar ime sploh ne pomeni, da se stavba uporablja za predvideni namen. Struktura mornarjem ni signal, ima pa žaromete, ki oddajajo močne žarke svetlobe v obliki križa.
Zgodovina gradnje svetilnika Columbus
Govor o potrebi po postavitvi spomenika v čast Krištofa Kolumba se je začel v začetku 20. stoletja. Od takrat so bile organizirane dobrodelne zbirke za obsežno gradnjo, dane so bile ideje glede vrste prihodnje stavbe. Zaradi grandioznih načrtov so se dela začela šele leta 1986 in trajala šest let. Muzej je bil ustanovljen leta 1992, ravno ob 500-letnici odkritja Amerike.
Pravica do uradnega odprtja muzeja je bila prenesena na papeža Janeza Pavla II., Saj spomenik ni le poklon zaslugam velikega navigatorja, temveč tudi simbol krščanstva. To potrjuje oblika stavbe muzeja in oddana svetloba v obliki križa.
Gradnja obsežnega spomenika je stala več kot 70 milijonov dolarjev, zato so njegovo gradnjo pogosto prekinili. Trenutno je okolica še vedno malo oplemenitena in celo zapuščena, v prihodnosti pa je predvidena zasaditev zelenja.
Struktura spomenika in njegova dediščina
Kolumbov spomenik je izdelan iz armiranobetonskih plošč, ki so postavljene v obliki podolgovatega križa. Če posnamete fotografijo od zgoraj, lahko vidite krščanski simbol v vsem svojem sijaju. Višina objekta je 33 m, širina doseže 45 m, dolžina objekta pa do 310 metrov. Struktura spominja na kaskadno piramido, ki spominja na zgradbe Indijancev.
Streha stavbe je opremljena s 157 reflektorji, ki ponoči štrlijo s križem. To je mogoče videti na precej veliki razdalji od muzeja. Stene so okrašene z marmorjem, na njih pa so vrezani govori velikih mornarjev. Poleg tega lahko najdete izjave papeža, ki mu je bila dodeljena čast odpreti muzej, pomemben za zgodovino.
Glavna atrakcija so ostanki Krištofa Kolumba, čeprav ni povsem gotovo, da so tu shranjeni. Svetilnik Columbus je postal tudi raj za oklepni Popemobile in papeško Casulo, ki ju turisti lahko občudujejo med izletom.
Zanimivo je tudi preučevanje zgodovinskih najdb, povezanih z indijanskimi plemeni in prvimi kolonialisti. V Santo Domingu so na ogled rokopisi plemenov Majev in Aztekov. Nekateri še niso dešifrirani, vendar se delo na njih nadaljuje. Številne sobe v muzeju so namenjene državam, ki so sodelovale pri nastanku spomenika. Obstaja tudi dvorana s simboli iz Rusije, kjer so gnezdilke in balalajke.
Polemika o ostankih Kolumba
Katedrala v Sevilli prav tako izjavlja, da hrani ostanke Columbusa, resnica pa ni bila izvedena. Od smrti velikega navigatorja se je njegov pokop pogosto spreminjal in se najprej preselil v Ameriko, nato v Evropo. Končno zatočišče naj bi bila Sevilla, a po kratkem času so se pojavile informacije, da so posmrtne ostanke ves čas hranili v Santo Domingu, zaradi česar so postali last novega muzeja.
Glede na rezultate ekshumacije, izvedene v Sevilli, Christopherju Columbusu ni bilo mogoče dati stoodstotne gotovosti glede identitete DNK, vlada Dominikanske republike pa ne daje dovoljenja za pregled zgodovinske dediščine. Tako še vedno ni natančnih podatkov, kje se nahajajo posmrtni ostanki ameriškega odkritelja, je pa svetilnik Columbus vreden pozornosti tudi brez njih.
