Marshallov načrt (uradno imenovan "Program evropske obnove") - program pomoči Evropi po drugi svetovni vojni (1939-1945). Leta 1947 ga je predlagal ameriški državni sekretar George C. Marshall, veljati pa je začel aprila 1948. Pri izvajanju načrta je sodelovalo 17 evropskih držav.
V tem članku si bomo ogledali glavne značilnosti Marshallovega načrta.
Zgodovina Marshallovega načrta
Marshallov načrt je bil zasnovan za vzpostavitev povojnega miru v Zahodni Evropi. Ameriško vlado je predstavljeni načrt zanimalo iz več razlogov.
Zlasti ZDA so uradno izrazile svojo željo in pomoč pri obnovi evropskega gospodarstva po uničujoči vojni. Poleg tega so se ZDA skušale znebiti trgovinskih ovir in izkoreniniti komunizem iz struktur moči.
Takrat je bil vodja Bele hiše Harry Truman, ki je upokojenemu generalu Georgeu Marshallu zaupal mesto državnega sekretarja v predsedniški administraciji.
Omeniti velja, da se je Truman zanimal za stopnjevanje hladne vojne, zato je potreboval osebo, ki bo spodbujala državne interese na različnih področjih. Kot rezultat, je bil Marshall v ta namen idealno primeren, z visokimi intelektualnimi sposobnostmi in intuicijo.
Evropski program okrevanja
Po koncu vojne so bile številne evropske države v hudih gospodarskih razmerah. Ljudem primanjkuje najnujnejših stvari in so doživeli hudo hiperinflacijo.
Razvoj gospodarstva je bil izredno počasen, medtem pa je komunizem v večini držav postajal vse bolj priljubljena ideologija.
Ameriško vodstvo je bilo zaskrbljeno zaradi širjenja komunističnih idej, saj je to videlo kot neposredno grožnjo nacionalni varnosti.
Poleti 1947 so se predstavniki 17 evropskih držav sestali v Franciji, da bi razmislili o Marshallovem načrtu. Uradno je bil načrt namenjen hitremu razvoju gospodarstva in odpravi trgovinskih ovir. Posledično je ta projekt začel veljati 4. aprila 1948.
V skladu z Marshallovim načrtom so se ZDA zavezale, da bodo v 4 letih zagotovile brezplačno pomoč v višini 12,3 milijarde dolarjev, poceni posojila in dolgoročne zakupe. Z dajanjem tako radodarnih posojil si je Amerika prizadevala za sebične cilje.
Dejstvo je, da so bile ZDA po vojni edina velika država, katere gospodarstvo je ostalo na visoki ravni. Zahvaljujoč temu je ameriški dolar postal glavna rezervna valuta na planetu. Kljub številnim pozitivnim vidikom pa je Amerika potrebovala prodajni trg, zato je morala Evropa biti v stabilnem stanju.
Tako so Američani pri obnavljanju Evrope vlagali v njihov nadaljnji razvoj. Ne smemo pozabiti, da je bilo v skladu s predvidenimi pogoji v Marshallovem načrtu vsa dodeljena sredstva mogoče uporabiti izključno za nakup industrijskih in kmetijskih proizvodov.
ZDA pa niso zanimale le gospodarske, ampak tudi politične koristi. Američani so zaradi posebnega gnusa do komunizma zagotovili, da so vse države, ki sodelujejo v Marshallovem načrtu, izgnale komuniste iz svojih vlad.
Z izkoreninjenjem prokomunističnih sil je Amerika dejansko vplivala na oblikovanje političnih razmer v številnih državah. Tako je bilo plačilo za oživitev gospodarstva državam, ki so prejele posojila, delna izguba politične in gospodarske neodvisnosti.
